Strešniki so pomemben dejavnik zaščite našega doma

Streha je eden najpomembnejših konstrukcijskih elementov hiše,  svojo vlogo pa bo opravila le, če bomo izbrali pravo strešno kritino in pri vgradnji upoštevali navodila stroke.

Vsi strešniki žal niso primerni za vsako streho in vsako okolje, zato je pri izbiri priporočljivo poznati njihove lastnosti. Kot najpomembneje morajo prenašati vremenske vplive, sneg, veter, točo, mraz, vročino in dež, pozorni pa bodimo tudi na njihovo mehansko odpornost, dimenzijsko stabilnost in odpornost proti ognju.

Na izbiro strešnikov vpliva tudi naklon naše strehe, ki pa je običajno pogojen s tipičnimi vremenskimi razmerami posameznega območja. Hiše na Gorenjskem in v Posočju imajo zaradi tipičnih vremenskih razmer bolj strme strehe, z nakloni od 45 do 60 stopinj, na Primorskem, Krasu in Notranjskem, v Vipavski dolini in Brkinih so zaradi močnega vetra značilne položnejše, z nakloni od 5 do 30 stopinj, v osrednji Sloveniji in drugod pa nakloni variirajo od 30 do 45 stopinj.

Ne glede na to, katero vrsto strešnikov izberemo, moramo vedeti, da le-ti ne bodo dolgo in kakovostno opravljali svoje naloge, če ne bodo pravilno vgrajeni in pritrjeni. Poleg tega je ključno, da so tudi nosilna konstrukcija ostrešja in plasti pod kritino izvedene pravilno.

Opečni strešniki

Pri nas poznamo tri vrste opečnih strešnikov. Za strme strehe z višjimi nakloni od 30 do 45 stopinj, uporabljamo pred vsem bobrovec in zareznik, na Primorskem, kjer so strehe bolj položne, pa večinoma korec. Bobrovec lahko uporabimo tudi pri naklonih do 60 stopinj, vendar ga je v tem primeru potrebno polagati z dvojnim prekrivanjem, tako da strešnike druge vrste podložimo s strešniki prve vrste.

Opečni strešniki so iz naravnega materiala, ki je odporen na večino vremenskih vplivov, dobro prenašajo vročino in mraz, ultravijolične žarke in kisline, so negorljivi in mehansko vzdržljivi. Ker je glina načeloma porozna in bi lahko vpijala vlago, je njihova površina zaščitena z engobo in glazuro. Tovrstni strešniki nekoliko slabše prenašajo točo, zlasti, če je le-ta velika. Vendar je njihova prednost ta, da lahko, če toča ni popolnoma uničila strehe, zamenjamo zgolj posamezne poškodovane strešnike.

Pri opečni kritini je vredno omeniti tudi njeno težo, ki pa ni najmanjša, saj kvadratni meter strehe obremeni s  kar 40 kilogrami. To je treba upoštevati predvsem pri menjavi katere od lahkih kritin in preveriti, ali bo obstoječa konstrukcija ostrešja prenesla na novo nastale obremenitve.

Ravni strešniki

Gladki in ravni strešniki so kot nalašč za sodobne ljudi s povsem osebnim pogledom na življenje, ki cenijo premočrtnost. Ta vrsta strešnikov prinaša načrtovalcem nov izziv in ustreza vsem zahtevam sodobne arhitekture. Čista oblika tovrstnih strešnikov omogoči  jasno enostavnost popolnoma gladke strešne površine. Tehnika stopničastega kritja zanesljivo ščiti pred vdorom umazanije in vode, stroge linije pa združujejo optimalno ekonomičnost in funkcionalnost.

Najbolj pogosti so betonski in opečni ravni strešniki, ki se pogosto ponašajo z posebnim žlebljenjem z dvojnim stranskim kanalom, zaradi katerega imamo možnost, da strešnik pokrivamo z zamikom, ali v ravni liniji. Če pokrivamo brez zamika, naša streha pridobi popolnoma ravne linije. Nekatere serije vsebujejo tudi posebne zračene slemenjake, namenjene zračenju zračnega mostu. Tovrstni slemenjaki imajo v prekrivnem delu poseben, osemcentimeterski kanal za odzračevanje. Z njihovo uporabo prihranimo glede stroškov za zračnike, ki so pri ostalih kritinah obvezni.

Strešniki za položne strehe

Ravne oziroma položne strehe so značilne predvsem za novogradnje in primerne za območja z manjšim letnim deležem padavin in snega. Zaradi občutno počasnejšega odtekanja vode, je pri takšnih strehah nujna uporaba strešnikov, ki bodo učinkovito zadrževali in odbijali meteorno vodo, ki bi sicer prodrla v globlje plasti strešne konstrukcije. Kritina ki prekriva ravno streho mora biti sestavljena iz večjega števila posameznih elementov, stiki med njimi pa so pogosto problematični, saj na tem mestu meteorna voda zaostaja dalj časa, kar pomeni, da prihaja do večje možnosti zamakanja. Za minimalni naklon je priporočljiva pločevinasta kritina, kot na primer trapezna pločevinasta kritina ali valovita pločevina.

Med zelo pogosto izbiro pri takšnih strehah spada tudi bitumenska kritina (polno navarjeni bitumenski trakovi), z zaključnim škriljevim posipom, ki je ena izmed redkih vrst kritin, primernih za vse vrste naklonov.

Za položne strehe, z naklonom, ki je večji od 5° lahko uporabimo pločevinasto kritino v enem kosu (v obliki strešnika), pri tistih kjer je večji od 10°,  pa je že možno vgraditi pločevinasto kritino s posipom. Strehe z več kot 20 stopinjskim naklonom se lahko prekrijejo z opečnimi strešniki, naklon, ki je primeren za uporabo betonskih pa je od 20 do 45°. Lahka vlaknocementna kritina oz. vlaknocementne plošče so primerne za strehe z nakloni, ki so večji od 15°.

Kovinski strešniki

Najlažji med strešniki so zagotovo kovinski, ki kvadratni meter strehe obremenijo zgolj s šestimi kilogrami, kar jih naredi za je pogosto izbiro pri menjavi stare kritine, saj jih lahko položimo kar čeznjo, brez da bi obremenili ostrešje. Njihova posebnost je, da jih lahko uporabimo tako za položne strehe kot celo takšne z nakloni 80 ali 90 stopinj. Mehansko in dimenzijsko so izjemno obstojni, odporni na vse vremenske vplive, vključno s točo, zaradi majhne teže pa so nekoliko manj uporabni na zelo vetrovnih območjih. Dodatna  pomanjkljivosti je njihova slaba zvočna izolativnost. Kovinski strešniki so lahko izdelani iz aluminijske, pocinkane, jeklene pločevine ali nerjavnega jekla, kot ravne ali valovite plošče različnih dimenzij.