Katere spremembe v kazenski postopek prinaša novela ZKP

Kazenski postopek je izjemno stresen tako za posameznika, ki se v postopku znajde, kot tudi za osebe, ki so obdolženemu blizu. Da kazenski postopek steče čim bolj gladko, morajo biti procesne predpostavke postopka čim bolj natančno določene. Celoten potek kazenskega postopka je urejen v Zakonu o kazenskem postopku, ki je bil nedavno podvržen dokaj obsežnemu noveliranju.

Kazensko pravo pravzaprav urejata dva zakona. Eden je že omenjeni Zakon o kazenskem postopku, ki v večini ureja procesna vprašanja kazenskega prava. Drugi zakon, ki je prav tako izjemno pomemben, pa je Kazenski zakonik oz. KZ-1, ki ureja materialne določbe kazenskega prava in tako podrobno opisuje kazniva dejanja ter predpisuje kazenske sankcije zanje. Oba zakona sta za kakovostno vodenje posameznega kazenskega postopka izjemno pomembna, še pomembneje pa je, da so določbe obeh zakonikov jasne in razumljive, saj morajo služiti že kot preventiva, v primeru uvedbe postopka pa mora vsaka stranka natančno razumeti svoja dejanja, ki so definirana z zakonikom, hkrati pa moramo vedeti, na kak način se bo kazenski postopek proti stranki odvijal in kaj jo v samem kazenskem postopku lahko doleti.

Zakon o kazenskem postopku veliko pozornosti namenja žrtvam kaznivih dejanj

Novela Zakona o kazenskem postopku precej več pozornosti namenja zaščiti žrtev kaznivih dejanj, kot jih je posvečal dosedanji Zakon o kazenskem postopku. Na sprejem novele Zakona o kazenskem postopku je vplivala predvsem Direktiva št. 2012/29/EU, ki na celostni ravni ureja položaj žrtev kaznivih dejanj, posebna pozornost pa se namenja zlasti ranljivim skupinam žrtev. Implementacija omenjene direktive poteka preko 8. člena ZKP v katerem je sedaj zaradi večje jasnosti primeroma navedeno, kateri so z vidika pisnega prevajanja za oškodovanca bistveni dokumenti (sklep o zavrženju kazenske ovadbe, sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za preiskavo, sklep o ustavitvi postopka, sklep o zavrženju obtožnega akta, sodbe in pouk o pravici prevzeti oziroma nadaljevati pregon). Pri tem je treba upoštevati, da je glede na zahteve 5. člena direktive novi člen 147.a ZKP lex specialis (specialni zakon) glede na 8. člen ZKP.

Posebno novost prinaša tudi nov člen 65, ki določa, da je lahko v predkazenskem in kazenskem postopku ob mladoletnem oškodovancu ali ob oškodovancu, ki je žrtev nasilja, ali ob drugem oškodovancu, če to terjajo narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti, oseba, ki si jo oškodovanec sam izbere.

Kot že omenjeno Zakon o kazenskem postopku sledi direktivi o žrtvah, ki v svojem 12. členu določa, kateri zaščitni ukrepi oz. ukrepi za podporo žrtvam so na voljo tudi v postopkih poravnalne pravičnosti. Govorimo o dveh postopkih – o postopku poravnavanja in o postopku odloženega pregona, ki ju je Zakon o kazenskem postopku že sedaj urejal v 161. in 162.a členu. Ta sta bila z novelo nekoliko spremenjena, spremenjeni 163.a člen pa je temu dodatno določil, da mora oškodovanec, preden soglaša s katerim od postopkov, imeti na voljo vse potrebne informacije glede poteka postopka, njegovega morebitnega rezultata in posledic.

Novela Zakona o kazenskem postopku določa tudi pravico do prevajanja

Nikakor ne smemo pozabiti na pravico do prevajanja oz. tolmačenja, ki je z novelo Zakona o kazenskem postopku zagotovljena oškodovancem in obdolžencem, ki se znajdejo v kazenskem postopku. Poleg tega pa novela ZKP sistematično ureja tudi zaseg predmetov spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Zaseg opisanih zadev bo od uveljavitve novela Zakona o kazenskem postopku mogoč le s sodno odločbo. Spremenjeni šesti odstavek 219.a člena nadalje določneje opredeljuje krog oseb, ki se jih ne sme kaznovati ali zapreti zaradi zavrnitve sodelovanja pri preiskavi elektronske naprave.

Z novelo se bo nekoliko spremenilo tudi izvrševanje pripora

Novela poleg tega seveda prinaša tudi številne druge novosti. Ena izmed izjemno pomembnih je določba o uvedbi pripora ter izvrševanje pripora poleg tega pa tudi možnost, da dojenčki in mali otroki bivajo z materami v času pripora, kar bo podrobneje uredil novi 212.a člen. Bistvene spremembe se nanašajo še na ureditev kaznovalnega naloga, ki ga ureja spremenjen 445.a člena, na podlagi katerega bo državni tožilec lahko ob predlogu za izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu sodišču predlagal tudi izrek pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom (63. do 67. člen Kazenskega zakonika, KZ-1) in s tem tudi odreditev enega ali več navodil iz 65. člena KZ-1.

Izdaja Novele ZKP z uvodnimi pojasnili tudi v Uradnem listu Republike Slovenije

V podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. veliko pozornosti posvečamo tudi področju kazenskega prava in se hkrati zavedamo, kakšen vpliv lahko ima to področje na posameznika, zato bomo v naši založbi izdali tudi uvodna pojasnila k obsežni noveli Zakona o kazenskem postopku, ZKP-N. Avtorja uvodnih pojasnil dr. Petra Plesec in dr. Primož Gorkič bosta komentirala vse pomembne spremembe, ki jih prinaša novela ZKP-N, sprejeta v Državnem zboru RS 26. marca 2019.