Sekanci – okolju prijazna rešitev za vrt in topel dom

Biomasa je skupno ime za odmrl organski material, predvsem rastlinskega izvora, ki ga človek lahko uporablja za pridobivanje energije. Sem prištevamo les, ki je v ta namen najbolj razširjen, slamo, hitro rastoče kulturne rastline in organske odpadke (živinorejski odpadki, komunalni odpadki). Lesni sekanci so zdrobljena lesna biomasa, v obliki različno velikih, nepravilnih koščkov lesa, veliki do 10 cm. Navadno so nepravilne, štirikotne oblike, glede na ostale dimenzije relativno majhne debeline. Načeloma jih izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom, npr. droben les, nastal med redčenjem gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali lesnih ostankov. Njihova kakovost variira vzporedno s kakovostjo vhodne surovine in tehnologijo drobljenja.

Poznamo grobe, ki so navadno precej daljši (50 – 150 mm) in robatejši, načeloma namenjeni za industrijsko rabo in zelene lesne sekance, ki so izdelani iz svežih ostankov, nastalih pri sečnji, zato je delež iglic oziroma listov med njimi večji, vsebujejo pa tudi veliko več vode.

Izdelava sekancev

Proizvajamo jih iz lesa listavcev in iglavcev, kakovost končnega produkta pa je odvisna tudi od kakovosti uporabljenega lesa. Surovina za njihovo izdelavo naj bi bila posekana pravočasno, da se lahko suši s skladiščenjem na soncu in zraku. Pred predelavo naj njena vsebnost vode ne bi segala nad 30%. Po sušenju se les obdela s sekalniki, stroji, namenjenimi za njihovo pridelavo. Poznamo fiksne in vgrajene na kamionih, kombijih, prikolicah ali traktorskem priklopu. Tako lahko stroj prepeljemo na gozdno cesto ali pred gozdno skladišče, kjer bomo les, ki je za to namenjen, predelali v sekance, potem pa jih odpeljali iz gozda, neposredno v skladišče, oziroma h kupcu. Tak način zmanjšuje transportne stroške in poenostavlja proizvodnjo. Kar se zmogljivosti tiče, ločimo majhne (do 30 nm3/h), srednje (30 do 100 nm3/h) in velike sekalnike (več kot 100 nm3h). Pravilno skladiščenje lesa in lesnih sekancev lahko vpliva tako na stroške proizvodnje, kakor kakovost končnega izdelka. Les je, kot že rečeno, dobro sušiti na zračni, sončni lokaciji, pokrit z zračno ponjavo, vsaj 6 mesecev pred predelavo. Edino tako bomo kasneje lahko dosegli priporočljivo vsebnost vode. Njihov odvoz naj bo načrtovan po principu, »kar prej pride, tudi prej gre«.

Uporaba

V veliki večini se uporabljajo za ogrevanje v sistemih za centralno ogrevanje, v toplarnah in za proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah. Ker gre za les, imajo na okolje enak vpliv kot drva. Sodijo med okolju prijazna goriva. Njihova velikost se prilagaja kurilni napravi. Za kurilne naprave, ki so najpogosteje uporabljane v gospodinjstvih, so priporočljivi sekanci velikostne kategorije P16 ali P45, z vsebnostjo vode med 20 in 30 %, ter energetsko vrednostjo vsaj 900 kWh/nm3. Če so sušeni na zraku, so trajno obstojni, če vsebujejo do 30 % vlage le delno, tisti z vsebnostjo vlage nad 30 % pa popolnoma neobstojni (gnitje, trohnenje, razvoj mikotoksinov). Sistemi, v katerih se uporabljajo delujejo avtonomno, običajno so tudi opremljeni s sistemom samovžiga, ki ga upravljamo s pomočjo termostatov ali daljinskega upravljanja. Pri takih sistemih je za zbiranje odvečne toplote priporočljiva vgradnja hranilnika toplote, ki jo bo kasneje, ko kotel ne bo obratoval, lahko oddajal v sistem.

Šibka plat lesnih sekancev je njihova relativno nizka energetska gostota in velika prostornina.

Sekanci za zastirko

Zelo uporabni  in precej razširjeni so tudi kot zastirka na našem vrtu. Z njo preprečujemo razvoj plevelov, zaviramo erozijio in poskrbimo za to, da se tla ne izsušijo. Vendar pa moramo vedeti s kašnimi lesnimi sekanci imamo opravka. Če so ti narejeni iz svežih vej, skupaj z listjem, jih lahko brez večjega premisleka uporabimo kot zastirko na vrtu, pazljivi pa moramo biti, da jih polagamo le po površini in ne vkopljemo v zemljo. Grobi sekanci iz lubja ali suhega lesa, za vrt niso primerni, saj z njimi naredimo več škode kot koristi. Iz zemlje namreč posrkajo dušik, ki je rastlinam močno potreben. Tak material raje kompostiramo, tako da mu dodamo veliko vode in dušik, mešamo pa jih lahko tudi s svežim gnojem ter pokošeno travo. Takšno mešanico kompostiramo, saj s časom postane odlična kot substrat za presajanje ali celo direktno sajenje. Če so delci lesa še vedno preveliki, jih lahko uporabimo okrog rastlin, ki so že vzklile in lepo rastejo. So polni ogljika, če pa jih napolnimo še z dušikom, dolgoročno pripomorejo k rodovitnost in živost tal, saj kot spužva vpijajo vlago, hkrati pa prepuščajo hranila v globlje plasti. Predstavljajo trajen material, ki je na vrtu celo bolj obstojen od komposta.

Prodaja

S prodajo sekancev se ukvarja skoraj 60 % vseh lastnikov sekalnikov, ki navadno poskrbijo tudi za transport. Cene storitev so v razponu od 2,5 do 6 €/nm3 (brez DDV) in so odvisne predvsem od vrste lesa iz katerega so izdelani, količine sekancev ter samega mesta izdelave. Na ceno vplivajo tudi stroški prevoza, ki se zaračunavajo na število prevoženih kilometrov ali na količino, ki je dostavljena. Cena brez dostave je do 16 % nižja.