Odpoved delovnega razmerja in druga prenehanja pogodbe o zaposlitvi

Odpoved delovnega razmerja se kot pogovori izraz v praksi pogosto uporablja namesto izraza odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki predstavlja enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi: ZDR-1) v 77. členu opredeljuje načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med katerimi je v praksi najpogostejša odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Odpoved delovnega razmerja (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi) je institut, ki je na voljo tako delavcu kot delodajalcu, s katerim ena stranka neodvisno od volje druge stranke povzroči prenehanje delovnega razmerja. Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, kar imenujemo redna odpoved. V določenih primerih, ki so predvideni v zakonu, pa lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, kar imenujemo izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih v 77. členu opredeljuje tudi druge načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Navedeni člen določa, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1 in v drugih primerih, ki jih določa (drug) zakon.

odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpovedni rok in bolniška pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, ki ga v 94. členu določa ZDR-1. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razrešenih presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec. V primeru, da je delavec v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi bolniško odsoten, to nima vpliva na samo vročitev odpovedi in na začetek teka odpovednega roka. Če pa je delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko se vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Bolniška odsotnost tako ne ovira začetka teka odpovednega roka, vendar delovno razmerje v takem primeru preneha z delavčevo vrnitvijo na delo (oziroma z dnem, ko bi se moral vrniti na delo) in najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Odvetniška pisarna in svetovanje

Ali lahko delavec poda odpoved pogodbe za nedoločen čas?

Odpoved pogodbe za nedoločen čas se kot pogovorni izraz uporablja namesto izraza odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon v 77. členu opredeljuje načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Navedeni člen določa, da lahko pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar je značilno za pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec pa lahko pogodbo o zaposlitvi tudi odpove in s tem doseže prenehanje delovnega razmerja. Delavec lahko na opisan način poda tudi odpoved pogodbe za nedoločen čas. Tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni treba navesti posebnega razloga, mora pa pri tem upoštevati dolžino odpovednega roka. Kadar delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni upravičen do izplačila odpravnine, prav tako pa ni upravičen do nadomestila za brezposelnost. Delavec lahko poda tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni v ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Razlogi, na podlagi kateri lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, so določeni v prvem odstavku 111. člena ZDR-1 in sicer gre za hujše kršitve kršitve, npr. neizplačevanje plače, izplačevanje bistveno zmanjšane plače, neplačevanje prispevkov za socialno varnost, kršitev določb o prepovedi diskriminacije, itd. Delavec je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi takih ravnanj upravičen do odpravnine in tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.