Kaj so poslovne terjatve in kako nastanejo?
Terjatve in obveznosti gredo pravzaprav z roko v roki, saj terjatve, ki predstavljajo pravico upnika do poplačila svojega dolga, na drugi strani predstavljajo obveznost dolžnika, da ta dolg poplača. Dan danes poznamo cel kup različnih terjatev, od katerih je navadno največ govora o poslovnih terjatvah, ki se jim bomo posvetili v nadaljevanju članka.
Zastaranje terjatev iz poslovanja – kakšen je zastaralni rok?
Terjatev je pravica upnika, da od dolžnika terja njegov dolg. Ko govorimo o poslovnih terjatvah oz. terjatvah iz poslovanja že samo ime pove, da govorimo o terjatvah, ki so nastale med poslovanjem določenega podjetja ali podjetij. Poslovne terjatve, tako kot vse druge, lahko tudi zastarajo. Vendar je potrebno poudariti, da za terjatve iz gospodarskih pogodb ne velja splošni petletni zastaralni rok, pač pa zastaralni rok znaša tri leta. Tudi zastaranje poslovnih terjatev se lahko pretrga ali zadrži. Pri zadržanju zastaranja terjatev se bo rok, ki je potekel pred začetkom zadržanja vštel v zastaralni rok, ki bo tekel po koncu zadržanja, medtem ko bo pri pretrganju zastaranja rok moral začeti teži znova. Do pretrganja zastaranja pride tudi, kadar dolžnik pripozna svoj dolg do dolžnika.
Kako se poslovne terjatve obnašajo v prisilni poravnavi in v stečaju?
O poslovnih terjatvah je govora tudi, ko gre podjetje v stečaj. Takrat imajo upniki tri mesece časa, da svoje terjatve prijavijo v stečajno maso. Navadne terjatve so običajno v postopku stečaja najbolj pogoste. Običajno gre tu za neplačane račune, ki jih je stečajni dolžnik prejel, a nam jih ni plačal. Ko podjetje objavi stečaj imamo navadni upniki tri mesece časa, da prijavimo svoje terjatve v stečajno maso. Če tega ne storimo, naša terjatev propade. Če smo zoper upnika že pred začetkom stečaja vložili izvršbo in še ni končana, se z začetkom stečaja le-ta prekine. Tako je prijava v stečajno maso edina možnost, ki nam ostane.
Drugače pa je, ko govorimo o prednostnih terjatvah. Prednostne terjatve so terjatve iz poslovanja, ki so iz stečajne mase poplačane pred ostalimi terjatvami (imajo pred njimi torej prednost – od tod ime). Med prednostne poslovne terjatve štejemo:
- plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
- odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
- plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
- odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
- davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz prejšnjih alinej,
- nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto,
- terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite,
- v postopkih zaradi insolventnosti so prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
Veliko podjetji pa pred razglasitvijo stečaja svoje stanje poskuša rešiti s postopkom prisilne poravnave. Če smo svojo poslovno terjatev prijavili že v postopku prisilne poravnave, nam v primeru uvedbe stečaja terjatve ni potrebno ponovno prijavljati, če pa je med prisilno poravnavo nismo prijavili, moramo to seveda storiti ob uvedbi stečaja.
Kaj pomeni odkup terjatve iz poslovanja in zakaj je tako razširjen?
Pri poslovnih terjatvah pa se moramo dotakniti tudi možnosti odkupa terjatve. Če podjetje svoje terjatve ne dobi poplačane, pa to ogroža njegovo likvidnost ali celo obstoj podjetja, se vodilni kader velikokrat odloči za to, da bodo terjatve prodali za to usposobljenemu podjetju in tako poskrbeli za likvidnost podjetja. Pri odkupu terjatev morata kupec in prodajalec skleniti cesijsko pogodbo o kateri je potrebno obvestiti tudi dolžnika. S prodajo terjatve bo podjetje poskrbeli za to, da bodo na njegov transakcijski račun prispela sredstva, ki bodo skoraj ustrezala višini dolga, ki mu ga dolguje dolžnik, posledično pa delovanje podjetja ne bo ogroženo. Diskont bo pri prodaji terjatve odvisen od več faktorjev, najbolj pa bo nanj vplivala terjatev sama pa tudi bonitetna ocena našega dolžnika.
V podjetju Converta vam lahko svetujemo, kako postopati v primeru nastanka terjatev. Svetovali vam bomo tako v postopkih stečaja, kot tudi pri faktoringu terjatve, nikakor pa ne smemo pozabiti na možnost svetovanja pri bonitetni oceni podjetja, ki je za uspešno delovanje na trgu izjemno pomembna, saj visoka bonitetna ocena med upniki vzbuja zaupanje, za sodelovanje z našim podjetjem pa se bodo tako hitreje odločali.
