»NISEM SI ŽELELA PISATI, VEDNO SEM BILA PISANJE.« – dr. Glorjana Verber
Glorjana, sva v osmem intervjuju. Predelali sva precej zanimivih tem s področja življenja v navezavi na psihologijo, management, podjetništvo, kulturo, družbo. Tudi tokrat vas ne bom predstavljala. Tisti, ki si želijo izvedeti več o Vas, bodo prebrali najine starejše intervjuje. Danes bi rada z vami govorila o specifični temi. Ste podjetnica in nagrajena pesnica na domačih in mednarodnih tleh. Zanimajo me vaši neobičajni pristopi in znanja, ki jih posredujete na podjetniških delavnicah in seminarjih. Osredotočila se bom na tista, ki jih imate s področja pisanja za namene vsebinskega marketinga in pr-ja ter zanimal me bo vaš ghost writing. Prosim za čim krajše odgovore, da pokrijeva čim širše področje.
Uvodoma me zanima kako kombinirate vašo vlogo pisanja za umetnost in tisto za podjetja?
Dr. Glorjana Veber: Ne kombiniram je. Nisem si želela pisati, vedno sem bila pisanje. Pisanje ni moja vloga, ni funkcija, ni poklic, to »pač« sem. Sem celota in tega ne delim na posamezne dele in niti ne vem kako bi to lahko kam ali v karkoli razdelila. Lahko nebo razdelite?
Kaj vam predstavlja napisan tekst v vašem poslu?
Dr. Glorjana Veber: Iz njega razberem zvočno, ritmično in barvno delovanje, ki mora biti skladno – celovito. Preveč ali premalo ali neustrezna uporaba za določen namen bistveno zmanjša učinkovitost. Pomemben je ustrezen izbor strukture, načina sporočanja in emocionalne podlage v kombinaciji s strokovno. To je osnova dobro pripravljenega teksta, ki potrebuje jasno sporočilo. Bolj kot je tekst »surov« – brez lekture – lažje je iz njega razbrati tudi ostale karakteristike, ki so mi pri delu v pomoč: psihološke in druge značilnosti avtorja oz. avtorice – naročnika, če uporabiva suhoparen izraz. Vse to predstavlja vsebino, ki se jo danes prevečkrat krči samo na sporočilo v obliki informacije ali nauka. Pisanje je zakladnica več vrst vsebine. Pisanje je zaključeno, ko deluje harmonično, zato je zelo pomembno v kakšne stanju pišemo – vse to se zapisuje v tekst.
Kaj natančno učite na tovrstnih podjetniških delavnicah o pisanju pr in marketinških besedil?
Dr. Glorjana Veber: Najprej na praktičnih primerih z analizo pokažem, da se danes izkorišča maksimalno 20 % vseh možnosti, ki jih ponuja pisana beseda v svetu pr-ja in marketinga. Sicer se pr-ovci in marketingarji učijo uporabe ameriških šablon, ki pa se žal ne ukvarjajo z najpomembnejšim: da bi znali prepoznati kako vsaka posamezna beseda oz. še več kombinacija črk deluje na bralca. In tu se prične moje osnovno učenje. Preden pa začnemo s pisanjem, pa z različnimi tehnikami odpremo njihov svet domišljije, da vstopijo tja ustrezno telesno pripravljeni. Rezultati so boljši.
Zakaj dajete takšen poudarek vsebini?
Dr. Glorjana Veber: Poglejte okrog sebe. Poglejte življenje. Ga čutite? Kaj je pomembno? Vsebina. Sok v vašem telesu, sok v drevesu, sokovi, ki nas polnijo in med sabo napajajo drug drugega. Delo na vsebini teksta se navadno konča, če na kratko posplošim, z zgodbo, sporočilom in šablono v katero jo damo. Kakšna škoda. Zakaj? Iz življenja črpamo tisto, kar smo sposobni videti oz. prepoznati. In več kot dojemamo in doživljamo več se lahko naučimo in izkusimo. In tekst ni izjema. Je kot človek. To ni lutka, to je živa snov. V človeku lahko vidite zunanjo podobo ali kaj več: karakter, energijo itd. ali pa še več od tega. In tudi iz teksta se pridobiva sporočila na več ravneh.
Avtor fotografije: Boris Zabukovec.
Pa se je vsega tega moč naučiti, kako konkretno poteka vaše delo pri tem v podjetjih?
Dr. Glorjana Veber: Meje? Kje pa so v naravi meje? Naučimo in izkusimo toliko kolikor smo odprti. Da pa določena znanja posredujemo dalje, potrebujemo ustrezno znanstveno podlago – govorim o podlagi tistega, kar učim na delavnicah. Sicer v podjetjih poteka delo tako, da izdelam »posnetek« začetnega stanja tekstov in potem po delavnici. Analiziram kaj se je spremenilo na bolje in kje je še potrebno delati – na konkretnih primerih. Vesela sem, ko pr-ovci in marketingarji prično uživati in se zavedati, da vaja dela mojstra. Vsekakor je več stopenj in bistveno težje je pri obravnavi barv besed. Zato je tudi pomembno, da na delavnicah odpiramo domišljijo.
Kako pa izgleda na papirju vaša analiza pr in marketinških besedil?
Dr. Glorjana Veber: Vzemiva najosnovnejši in reciva temu najkrajši primer: slogan. Analiziram ga glede na vse, kar sem uvodoma povedala, narišem zvočno in barvno podobo, utemeljim izbore besed, analiziram konkurenco, analiziram potencialne kupce. Vse to je odvisno od tega za kako poglobljen pristop se odločijo. Pri velikih podjetjih so analize bistveno daljše kot pri majhnih, ki si navadno želijo bolj skoncentrirane podatke. Pri njih navadno 3 slogane utemeljim na 4 do 5-ih straneh, pri večjih firmah pa čisto odvisno: od 20 strani naprej do v povprečju tam nekje 100.
Kar učite oz. vaš pristop je zelo poseben. Od kod ste ga povzeli, kdo vas ga je naučil?
Dr. Glorjana Veber: Celovit pristop na tem področju sem razvila sama: zadnja pika na i je bil doktorat, sicer je rezultat več študij tudi pred doktoratom. Nisem vedela, da je to, kar počnem, karkoli posebnega. Pravzaprav meni še vedno ni, ta izraz uporabljam samo zato, ker v razmerju do okolja res ni ravno ne-poseben (smeh). Proces razvijanja modela, da tako rečem, je bil pravzaprav obraten. Ni bil razvit načrtno, najprej sem ga morala prepoznati, da obstaja in potem sem mu znanstveno sledila po korakih.
Lahko to bolj natančno razložite?
Dr. Glorjana Veber: Preden sem se naučila brati so me fascinirale besede na papirju in sem skušala razvozlati podobe, ki sem jih opazovala. Začela sem jih primerjati med sabo, nastal je nek otroški sistem primerjave, ki se je poglabljal, ko sem se vendarle naučila pisati. Takrat sem v prostem času vsako črko zapisovala s svojo barvo, to se je potem razširilo na besede, tekste. Bil je to »pač« nekakšen moj zanimiv svet, kjer sem se igrala tudi z razvijanjem nekih svojih jezikov, da ne bi kdo bral mojih dnevnikov (smeh). In potem na eni točki, ko sem bila študentka, sem začela to raziskovati, kaj je – če sploh – na tem, če lahko to znanstveno raziščem, ker sem pač videla, da okolje vidi besedila drugače. In to je bilo zanimivo.
Avtor fotografije: Boris Zabukovec.
Ukvarjate se tudi z ghost writingom, je tako?
Dr. Glorjana Veber: V zvezi s pisanjem tudi s tem, res je. Za naročnika napišem knjigo v celoti in tudi avtorstvo predam. Pisanje prilagodim njegovemu ali njenemu karakterju in sicer tako, da analiziram njegovo ali njeno pisno izražanje, da se temu čim bolj približam. V drugih primerih pa dam knjigam piko na i, nekatere je potrebno pošteno sfrizirati, ker kot sem rekla, se dandanes po nepotrebnem vrže stran ogromno vsebinskega kapitala, ker je na tem področju premalo znanja.
Komu pravzaprav pomagate z ghost writingom?
Dr. Glorjana Veber: Ljudje smo pač različni. Imamo ljudi, ki lahko ogromno znanja predajo, a nimajo časa ali dovolj razvitega talenta in pri tem jim pomagam.
Povejte mi, kako se je pa psihologija vpletla v vso to vaše delo in pisanje?
Dr. Glorjana Veber: (Smeh) Precej dolga zgodba, sicer me psihologija že od nekdaj zanima. Res pa je, da je bilo precej raziskovanja vezanega na psihologijo tudi na doktoratu, kjer sem med drugim sledila Ronaldu Inglehartu in dr. Shalom H. Schwartzu, ki raziskujeta vrednote. Osnova študij je bila izdelava profila povprečnega Slovenca: od vrednot, norm, stališč itd., psiholoških in drugih karakteristik. In ko začneš enkrat to odpirati, se odpirajo tudi druga imena, ki ti pri raziskovanju pomagajo. Ampak to je bilo pri doktoratu, sicer sem od nekdaj študirala, da rečeva po domače, vse, kar mi je prišlo iz tega področja pod roke. Ampak to ni dovolj, treba se je učiti iz življenja samega.
Kaj bi glede na vse vaše študije rekli o življenju?
Dr. Glorjana Veber: Da je potrebno biti prizanesljiv do življenja in iskren v dejanjih. Ko skočiš v reko, ni dovolj, da si v reki, ampak da si reka.
Avtor fotografije: Boris Zabukovec.
