Ali se je pri dedovanju priporočljivo zateči po pravni nasvet?
Dedovanje je postopek s katerim se sreča skoraj vsak posameznik v času svojega življenja. Gre za postopek v katerem premoženje umrlega preide na njegove potomce. Postopek dedovanja je za vse udeležene tudi čustveno zelo naporen, saj so pravkar izgubili ljubljeno osebo. Prav zato je izjemno pomembno, da se posameznik, ki se z dedovanjem sooča, kolikor hitro se le da zateče po pravni nasvet k odvetniku, ki ga bo skozi postopek vodil in poskrbel za zaščito njegovih interesov.
Zakonsko dedovanje v Sloveniji temelji na treh dednih redih
V Sloveniji lahko dedujemo po dveh pravnih podlagah – po zakonu ali po oporoki. V primarni fazi se zmeraj poskuša upoštevati volja zapustnika, zato se po oporoki deduje zmeraj, če je bila ta zapisana in je veljavna. Če pa je oporoka uničena, neveljavna ali izgubljena, se deduje po zakonu. Zakonito dedovanje je pri nas možno v okviru treh dednih redov. V prvi dedni red štejemo zapustnikove potomce in njegovega partnerja, v drugi dedni red zapustnikovega partnerja in njegove starše ter njihove potomce v tretji dedni red pa stare starše zapustnika in njihove potomce.
Velikokrat pa se zgodi, da zapustnik v oporoki tudi svoje najbližje prezre. V tem primeru lahko nujni dediči (to so zapustnikovi potomci, partner, bratje in sestre ter starši in stari starši zapustnika) uveljavljajo nujni delež oziroma izpodbijajo oporoko, če menijo, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za veljavnost.
Nujni delež pri dedovanju znaša 1/2 zakonitega dednega deleža za:
- otroka oz. posvojenca,
- vnuka,
- zakonca oz. izvenzakonskega partnerja.
1/3 zakonitega dednega deleža pa znaša za:
- starše,
- dede in babice,
- brate in sestre.
Kaj se zgodi, če pri dedovanju nepremičnine sodeluje več dedičev?
Velikokrat se zgodi, da več dedičev skupaj podeduje eno nepremičnino in tako dokaj hitro zabredejo v prepir, kaj z nepremičnino storiti. V tem primeru, se lahko nepremičnina proda, dediči pa si razdelijo denarni znesek prodaje po delih kot to izhaja iz oporoke oziroma zakona. Lahko pa eden izmed dedičev izplača ostale, nepremičnina pa je tako njegova.
Ali se lahko dediščini tudi odpovemo?
Vsak zapuščinski postopek se zaključi s sklepom o dedovanju, ki ga izda pristojno sodišče. Dediščini pa se je v postopku mogoče tudi odpovedati, vendar se je potrebno zavedati, da se dediščini ne moremo odpovedati, ko smo enkrat z njo že razpolagali. Če se je dediščini odpovedal potomec, potem odpoved dediščini velja tudi za vse njegove potomce.